Vinar Svetlik: "Znanj in občutkov ne moremo kupiti"

Začela sta z enim samim sodom. Tam, na južnem vznožju Čavna v Vipavski dolini. Tam, kjer se ozke ulice stiskajo v vasici Kamnje. Tam, kjer šalam objema rebulo. Da, imela sta en sam sod. Zase, za družino, za prijatelje. Zdaj pa imata med 6.000 in 8.000 steklenic rebule letno. Svetovno znanih steklenic. To je zgodba zakoncev Svetlik in njunega edinstvenega maceriranega vina. “Znanj in občutkov ne moremo kupiti,” pravita Edvard in Ivi Svetlik z več kot dvajsetletnimi izkušnjami. Kar lahko kupimo, so njuna izjemna vina z izjemno zgodbo. Takšno, ki se redko najde. Morda le še v Gruziji.

ŠALAM, OLJE IN – VINO

Vipavska dolina, obdana s kraškimi planotami, ponuja čudovite razglede na rodovitno in z vinogradi in soncem obdano vinorodno deželo Slovenije. Ozke ulice skozi vasico Kamnje na južnem vznožju Čavna vas popeljejo na idilično, hektar in pol veliko posest prekrito z osem tisoč trt avtohtone vrste rebule. Na pobočju, visokem 320 metrov, poleg rebule najdemo še nekaj merlota, cabernet sauvignona in berbere ter osem dreves domače oljke.

V teh krajih ne gre drugače, kakor z dobrosrčnim in toplim sprejemom Edvarda Svetlika in njegove žene Ivi. Pričakata z domačim šalamom domačije Rjavčevih, in oljem, pridelanim na njunem posestvu, ter s spremljavo rebule Svetlik 2018. Šalamom? Šalam je salama moškega spola.

REBULA, ZVESTA PRIJATELJICA

Edvard Svetlik in soproga Ivi Svetlik vesta, kakšno prijateljstvo nudi vinogradništvo. Saj z njim prijateljujeta že 22 uspešnih let! Prvi vinograd sta posadila leta 2000. Nov vinograd za novo tisočletje. Povrhu na enem najvišje ležečih vinogradov Vipave kjer so bile sprva prisotne tudi druge sorte trt, ki pa sta jih zamenjala z rebulo. Letošnja je že njuna dvajseta trgatev! Kakopak skupna, saj je rebula v teh krajih prisotna že od otroštva, kar najbolje ve Ivi Svetlik, čistokrvna Vipavka. In še bolje ve, zakaj ravno ravno rebula.

Obiskovalcem Vipavske doline želita zakonca Svetlik približati nekaj izvirnega, nekaj, kar predstavlja ne le njuno, temveč identiteto regije in sorte. Da ima rebula svojevrsten karakter, je med prvimi spoznal Joško Gravner, svetovno priznan kultni vinar iz Oslavja, na italijanski strani Brd (Collio). Skupaj z že pokojnim, legendarnim zamejskim Stankom Radikonom sta obudila proces maceracije belih vin (oranžno vino, jantarno vino), ki ohranjajo karakteristike vipavskega vinorodnega okoliša (terroir). In tako posegla v pestro zgodovino, prepleteno s cesarji in sončnimi kralji.

CESARJEVA ŽELJA? REBULA!

Pomemben zgodovinski dogodek, ki je doprinesel k prepoznavnosti sorte, sega namreč več kot pol tisočletja nazaj, v Sveto rimsko cesarstvo. Cesar Maksimilijan I. je 18. avgusta 1503 ukazal, naj mu na dvorec pripreljejo – rebulo. Dokazilo tega dejanja je vinarju Svetliku prinesel prijatelj in profesor tržaške univerze.

Sama sta pričela z enim samim sodom, namenjenim njima, družini in najbližjim prijateljem. Vino Svetlik zdaj dozoreva v sodih slavonskega hrasta v sosednji vasici Potoče v kleteh uspešnega slovenskega enologa Matjaža Lemuta. Z njegovo pomočjo in dobro podkrepljenim znanjem so vina Svetlik postala svetovno znana vina, pridelana na naraven, dve stoletji star način pridelave, ki ga danes poznamo v Sloveniji in Gruziji. Letina prinese med 6.000 in 8.000 steklenic rebule.

Na preprost način lahko maceracijo razložimo kot pridelavo vina iz belega grozdja, toda na način pridelave rdečega vina. Ob trgatvi se grozdje namreč razceplja: ostanejo jagode, ki se skupaj z jagodno kožico kuhajo v hrastovih sodih. Včasih so temu rekli preprosto – kuhanje vina. Vinar Svetlik zato pravi, da je kuhanje umetnost. Umetnost je namreč v kontroliranju procesa. In sicer kontroliranje temperature in zaznavanje potrebe poseganja, mešanja in ustvarjanja. Človek je na koncu tisti, ki posega v proces in s svojim zaznavanjem, okušanjem in občutkom izbere čas in način. Maceracija Svetlikove rebule traja približno od 14 do 16 dni.

MANJŠE JE INTENZIVNEJŠE

Hrastovi sodi so različnih velikosti, kar vpliva na specifičnost okusa vina. Manjše kot je razmerje med lesom in vinom, intenzivnejši je okus. Omembe vreden je 225 litrski sod, izdelan iz hrastovega lesa in gozdov Francije, ki so dosegli več kot 350 let starosti. Zasadil jih je sam sončni kralj Ludvik XIV. Sod je Svetlik napolnil z rebulo 2018 in jo poimenoval: Maksimilijan I.

Rebula zori v sodih približno dve leti, lahko pa tudi več, odvisno od odzivnosti vina. Predvsem pa tukaj ni specifičnega pravila – vino je namreč živo. V steklenicah nato zori še dve leti ali več.

V spletni vinoteki vinoteco.si najdete Svetlikovi rebuli letnik 2015 in 2018 in se sami prepričate, koliko zgodovine, vetra in prijateljevanja je v vinu Svetlik. In razlika? Vsekakor v letniku. Različne spremembe, različne temperature, veter in človeška roka. Roka? Ja, roka. “V letu 2015 sem vinograd najbrž obiskal več, kot je bilo potrebno,” iskreno pove Edvard Svetlik.